BIVANJE OTROK V NARAVI IN ZAŠČITA PRED KLOPI

Spoštovani starši in zaposleni!

Pomlad je čas, ko se s prebujanjem narave na prostem odvijajo številne aktivnosti. Naši otroci in zaposleni še pogosteje odidejo v gozdove in druge predele narave, kjer pa lahko dobijo klope.

Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša Lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.

Kako bomo poskrbeli za zaščito pred klopi v času bivanja otrok v vrtcu?

Zagotovo se strinjate, da je za otroka najslabše takrat, ko mu ne omogočimo dovolj gibanja in bivanja v naravi. V vrtcu bomo še naprej vsakodnevno bivali v naravi in omogočili otrokom kar največ raziskovanja in različnih aktivnih dejavnosti. Seveda bomo pri tem skupaj s starši poskrbeli za zaščito pred klopi.

Starši boste poskrbeli za primerno obleko in obutev za bivanje v naravi in vsakodnevno pregledali otroka (telo in lasišče) ali pa se morda odločili za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Otroka lahko ob odhodu od doma popršite z vašim repelentom.

V vrtcu bomo otroke tik pred odhodom v naravo dodatno zaščitili z repelentom proti klopom. Uporabili bomo skrbno izbrano bio zeliščno pršilo proti klopom in komarjem in upoštevali navodila za uporabo. Staršem torej ni potrebno v vrtec nositi svojih repelentov. V primeru, da ocenjujete, da navedeni repelent ni najboljša izbira za vašega otroka, to sporočite vzgojiteljici, ki bo vašo željo tudi upoštevala.

Naprošamo vas, da upoštevate naslednja navodila NIJZ:

Kje se klopi nahajajo?

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od marca pa vse do novembra.

Kako pride po vbodu klopa do okužbe?

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj »rilec« globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj – asimptomatsko. Osebe, ki so bile v preteklosti že okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo.

Kako preprečimo vbod?

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Kako odstranimo klopa iz kože?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

 

Prijetne pomladne dni,

Branka Kovaček, ravnateljica

Dostopnost